Prehranski dodatkiso snovi, ki se živilu dodajajo med predelavo ali pripravo za izboljšanje določenih lastnosti ali konzerviranje živila. Služijo različnim funkcijam, kot so izboljšanje okusa, teksture, videza ali roka uporabnosti živila. Aditivi za živila so lahko naravni ali sintetični in so podvrženi strogim ocenam varnosti, preden se odobrijo za uporabo.
Tukaj je nekaj pogostih vrst aditivov za živila:
Konzervansi: ti dodatki pomagajo preprečevati kvarjenje in zavirajo rast bakterij, kvasovk in plesni. Primeri vključujejo benzoate, sorbate, sulfite in nitrite.
Ojačevalci okusa: Ti dodatki izboljšajo ali spremenijo okus in aromo hrane. Najbolj znan ojačevalec okusa je mononatrijev glutamat (MSG). Drugi primeri vključujejo dinatrijev inozinat in dinatrijev gvanilat.
Barvila: Barvila za živila se dodajo za izboljšanje ali obnovitev barve živilskih izdelkov. Lahko so naravne ali sintetične. Primeri vključujejo karotenoide, klorofil in sintetična barvila, kot sta tartrazin (rumena 5) in alura rdeča (rdeča 40).
Sladila: Ti dodatki zagotavljajo sladkost hrani brez dodajanja kalorij ali z manj kalorijami kot sladkor. Primeri vključujejo aspartam, saharin, sukralozo in stevio.
Emulgatorji: Emulgatorji pomagajo mešati sestavine, ki bi se sicer ločile, kot sta olje in voda. Običajno se uporabljajo v predelani hrani, kot so majoneza, solatni prelivi in pekovski izdelki. Primeri vključujejo lecitin, mono- in digliceride ter polisorbate.
Stabilizatorji in zgoščevalci: ti dodatki pomagajo ohranjati konsistenco, teksturo in stabilnost živilskih izdelkov. Primeri vključujejo karagenan, ksantan gumi in pektin.
Antioksidanti: Antioksidanti se dodajajo hrani, da preprečijo ali upočasnijo oksidacijo maščob in olj, ki lahko povzroči žarkost. Pogosti primeri vključujejo tokoferole (vitamin E), askorbinsko kislino (vitamin C) in butilirani hidroksianizol (BHA).
Sredstva proti strjevanju: Ti dodatki preprečujejo strjevanje ali strjevanje praškastih ali granuliranih snovi. Primeri vključujejo silicijev dioksid, kalcijev silikat in magnezijev stearat.
Pomembno je omeniti, da so aditivi za živila podvrženi strogim predpisom in testiranju, da se zagotovi njihova varnost za uživanje. Regulativni organi v različnih državah, kot sta Uprava za hrano in zdravila (FDA) v Združenih državah in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v Evropi, določajo smernice in dovoljene meje za uporabo aditivov za živila.
